What better way to escape the confines of self-quarantine and still avoiding crowds than to escape into the woods. And what better way to return to the blog than with a release documenting the sonic purity and solace of the woods. Today Martina Tested and Simon Serc give us “Biodukt.”
“Biodukt” is a kaleidoscopic symphony of forest birds, dawn choruses, picturesque fields, smell of meadows and beech forests; a sound palette in perfect balance, a vivid portrait of flora, water and fauna – From fascinating bird songs and croaking frogs to insect chirping, it’s a real listening experience.”
The recordings for the album were compiled over a month that Martina and Simon spent in Italian and Slovenian forests.
Five lengthy tracks make up the album; tracks titled “Sunrise,” “Morning,” “Afternoon,”Evening” and “Sunset.” Now, let’s be clear. “Biodukt” is as pure as it gets. This is not one of those manufactured “environmental” CDs that some self-proclaimed techno-whiz whipped up in his or her studio. What Martina and Simon have provided us with is an actual documentation of the wonderful world that is nature. Given the current climate, it might be hard to recall precisely what that’s like. But this is as pure as it gets and at least these artists provide a much-needed respite from the world as we currently know it.
Minimalist noise fans might especially enjoy “Sunset” with the depth of bugs in the foreground and distant calls of birds in the back.”
Vsi poznamo pravljico o cesarjevem slavčku, ki je pričaral najlepšo glasbo za vladarjeva ušesa. Gozd je poln zvokov, ki jih proizvajajo živali. Biodukt je glasbeni projekt Simona Šerca (tudi vodja založbe Pharmafabrik) in Martine Testen. Posnela sta zvoke, predvsem ptic, v različnih področjih Primorske na obeh straneh meje v različnih časovnih obdobjih, od sončnega vzhoda do zahoda. Zanimivo zvočno potovanje in v času karantene tudi odličen nadomestek za prisluhniti glasovom ptic. A kot kaže se kot posledica epidemije in zmanjšane človekove dejavnosti vračajo tudi živali. In si tudi sedaj prepevajo brez človeške publike.
LINK: http://www.13brat.net/novice/2020-04-22/narava-se-vraca-tudi-z-zvokom
A wonderful piece featured in The Guardian about experiencing nature in lockdown with the help of field recorders who have captured the sounds of the great outdoors in all their crashing, squawking glory. Recordings from Slovenian forests by sound artist Martina Testen and musician Simon Šerc(aka Pharmafabrik) are included as well! Listen to the sounds of NATURE: https://music.pharmafabrik.com/album/biodukt
LINK: https://www.letsgoslovenia.si/
有些人认为实地记录实际能达到的效果则更高。声音艺术家玛蒂娜·德森（Martina Testen）建议，来自自然环境的声音会“有着人体免疫系统，以及所有神秘和原始的欲望无法解释的地方。”在最近的一次实验中，她观察到，如果一家超市播放“Biodukt”，那么消费者会花更多的时间购物。Biodukt是她和搭档西蒙·塞尔克（SimonŠerc）于3月20日（春天的第一天）发布的关于斯洛文尼亚和意大利亚高山森林的录音。 该声音的发布日期原定为3月12日，即圣格雷戈里节，庆祝鸟类发现其伴侣的时间，但由于冠状病毒而推迟了。
LINK: https://www.thepaper.cn/newsDetail_forward_7084305
LINK: https://twgreatdaily.com/cbTLs3EBnkjnB-0zx7FI.html
Eden najpomembnejših angleških medijev The Guardian je pred kratkim objavil obsežen članek o čudovitih zvokih narave, ki jih različni svetovni umetniki posnamejo na svoje snemalnike. V izbrani družbi najdemo tudi ajdovskega glasbenika in zvočnega umetnika Simona Šerca ter novogoriško režiserko Martino Testen, ki sta v albumu Biodukt zajela zvoke narave iz naših krajev.
Simon Šerc je zvočni in video umetnik, glasbenik, snemalec, izvajalec in ustanovitelj založbe Pharmafabrik. Delovati je začel v zgodnjih devetdesetih letih, ko izdajanje na kompaktnih kasetnih trakovih še ni bilo eksotika. Sodeloval je v alternativnih skupinah, kot sta na primer grind core Extreme Smoke 57 ter PureH. Šerc je ustanovitelj in idejni vodja slednje, ki je z biomehansko mešanico elektronike, noisa, rocka, metala in punka konec prejšnjega stoletja veliko obetala, saj je prejela takrat merodajno glasbeno nagradonagrado bumerang, ki jo je podeljevala oddaja Studio City.
Poleg udejstvovanja v polju popularne glasbe ter noise/drone projektu Cadlag se Šerc zavzeto ukvarja s snemanjem ambientalnih zvokov, ki jih ustvarja narava. Spomnimo se ga predvsem po projektu Bora Scura. Le ta seveda ni navaden glasbeni album, je neke vrste poklon zvoku, ki ga oddaja naša vipavska burja, je tisto, kar slišimo vsako jesen in zimo, pa vendar vsakič drugače. Izstopajoči trenutki albuma so ustvarjeni, ko Simon Šerc vključuje zvočni kontrast: stopinje, glasove, cerkvene zvonci, zvončki, krožni znaki, nemirna vozila in v zadnjem delu burja skozi zaprto okno. Bora Scura je tako prav poseben zvočni dosežek, je burja ujeta na trak kot jo nismo še slišali. Je album, ki ga lahko uporabimo takrat, ko si zaželimo zvoka burje, ko pogrešamo trenutke, ko je burja v mestu.
Pred časom je Simon Šerc združil moči z novogoriško umetnico Martino Testen in nastal je nov zanimiv zvočni produkt Biodukt. Gre za album terenskih posnetkov, narejenih v Sloveniji in Italiji. Kompozicije se neopazno prelivajo druga v drugo, s prehajanjem pa se menja tudi okolje. Tako smo v prvih dveh posnetkih v gozdu, prežetem s ptičjim petjem, občasnimi preleti mrčesa, kljuvanjem detelja ter oglašanjem kukavice. Ob koncu drugega posnetka zaslišimo potoček, čričke, začne se žabja svatba. Kukavica se oglaša le še iz daljave. Zdi se, da nas tok počasi odnese naprej. Z glavo nad vodo slišimo ptičjo godbo v okolici, tok potočka se prelevi v valovanje morja. Pomirjujoči ritem nas spomni na pozno popoldansko ležanje ob plaži na poletnem soncu. Vendar morje ne bi bilo morje, če ne bi njegova moč počasi naraščala in se ne bi kot plima počasi začelo bližati s penečimi se valovi naproti našim ušesom. Proti koncu posnetka se morje umakne, slišimo le še plivkanje valov in začne nas obletavati večerni mrčes. Črički in kobilice izvajajo svojo godbo. Lahko bi rekli, da smo na travniku. V daljavi zaslišimo ptičje krike in na koncu krokarjev smeh, ki pa v nasprotju z jutrom napoveduje prihod teme in konec.
Biodukt deluje kot terenski posnetek, vendar ni le to, saj je editiranje zvoka Simona Šerca tu ključnega pomena ter briše mejo med naravnim in manipuliranim posnetkom. Tako smo na primer v posnetku sunrise priče ptičjemu petju v gozdu. Ker je to tako bogato, se na trenutke zazdi, da gre za kombinacijo več posnetkov in odlično umestitev posameznih ptičjih glasov v umetno človeško kompozicijo. Ker je material posnet in produciran odlično, tega posega s prostim ušesom ni mogoče zaznati, razen ob prehodih iz ene kompozicije v drugo. In zdaj ko človek izgublja stik z naravo in z naravnim, se zdi, da tudi tega kmalu ne bomo mogli več določiti.
Biodukt lahko slišite na TEJ POVEZAVI.
Album Biodukt je sedaj našel svoj prostor tudi v slovitem angleškem The Guardianu, ki je pripravil obsežen članek o nalepših zvokih na prostem. Ob zaklenjenem svetu je namreč vse več umetnikov, raziskovalcev in terenskih zapisovalcev izdalo albume, ki so zajeli zvoke narave, večina jih je s tem nameravala pomiriti čedalje bolj izolirane, tesnobne poslušalce, ki ne morejo doživeti pomladi oziroma prihoda pomladi. V tej izbrani družbi se je znašel tudi album Biodukt, v katerem lahko slišite tudi zvoke narave, ki jih ponuja Vipavska dolina. Celoten članek lahko preberete na TEJ POVEZAVI.